POMEN ZGODNJEGA ZAČETKA PLAVANJA Plavanje sodi med gibanja, ki jih ne pridobimo z drugimi vsakodnevnimi gibalnimi izkušnjami, kot so: hoja, tek, lazenje, plazenje… Premikanja v vodi se čovek nauči relativno hitro; proces učenja pravilne tehnike, ki omogoča, da se premikamo v vodi dlje časa, pa je sorazmerno dolg. Zato je treba z učenjem plavanja začeti dovolj zgodaj, vendar šele takrat, ko je otrokov organizem optimalno razvit za obvladovanje zahtevanih gibov. Za osvojitev nekega motoričnega giba ali sklopa gibov je potrebno veliko število ponavljanj (v izjemnih primerih tudi do osem tisoč) (Tušak, 1994). Ko je gibanje osvojeno, je praviloma tudi avtomatizirano, zato je pozabljanje majhno, kar pomeni, da je znanje plavanja razmeroma trajno.

Smiselno je dojenčka “učiti plavati”, da spozna kot novo okolje vodo, s katero se lahko igra, jo pretaka, se z njo umiva, jo pije, se poliva, v njej lebdi in učiva. Zgodnji začetek “plavanja” je pomemben za celoten bio–psiho-socialen razvoj dojenčka.

Če mu omogočimo gibanje v vodi preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi (kasneje so podobni prsnemu udarcu).V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo s »plavanjem«, se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej izmenično. Otroke bo potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami, vendar so sposobni učenja šele po tretjem letu starosti.

Redna in sistematična vadba v vodi zagotavlja razvojni skok v primerjavi z vrstniki, ki ne hodijo na plavanje.“

Besedilo: dr. Dorica Šajber